Izberite jezik

STE STARI 18 ALI VEČ LET?

DA
NE

Spoznajte delovni proces proizvodnje piva in brezalkoholnih pijač.

Kot večina velikih podjetij, tudi pri nas radi odpremo vrata in pokažemo, kako poteka naš delovni proces proizvodnje piva in brezalkoholnih pijač.

V Pivovarni Laško redno sledimo vsem tehnološkim novostim in razvoju na področju proizvodnje pijač. Po velikosti in opremljenosti sodimo v sam vrh v evropskem prostoru. Investicije v sodobne naprave v preteklih letih ter naše urejeno in tehnološko napredno delovno okolje to potrjujejo.

Vabimo vas, da se o tem sami prepričate. Doživite ljubezen in ponos, s katerim pivo varimo že od leta 1825! Dobrodošli v hram Zlatoroga.

Ogledi Pivovarne Laško so možni:
Med tednom od ponedeljka do petka od 8.00 - 17.00 ure ter ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure.



VELIKOST SKUPINE:
Za izvedbo ogleda je minimalna velikost skupine 10 oseb, maksimalna velikost pa 60 oseb. Ogleda se lahko udeležijo osebe, starejše od 15 let.

CENA:
11 eur/osebo. Za dijake, študente in upokojence veljajo popusti.

CENA (Z DDV-JEM) VKLJUČUJE:
  • ogled proizvodnje piva,
  • ogled muzeja Pivovarne Laško,
  • degustacijo piva in ostalih izdelkov Pivovarne Laško ob slanem pecivu pri izbranem gostincu v Laškem,
  • organizacijo in vodenje v slovenskem, nemškem ali angleškem jeziku.

Ogled z degustacijo traja približno dve uri.

Za osebe mlajše od 18 let je možna brezalkoholna degustacija.

Vsi obiskovalci Pivovarne Laško so po programu vabljeni tudi na ogled Mestnega Muzeja Laško in razstave o zgodovini Laškega, pivovarstva v Laškem, zdraviliškem turizmu in geologiji Laškega.

Za dodatne informacije izpolnite obrazec. Preusmerjeni boste na TIC Laško, ki je organizator ogledov Pivovarne Laško in lokacija kjer se ogledi pričnejo.

Osnovne informacije

Kontaktni podatki

Dvodnevna akcija v Savinjski dolini

4. 5. 2020
prostovoljstvo

Pivovarna Laško Union je organizirala prostovoljno delovno akcijo v pomoč hmeljarjem, ki jim zaradi aktualnih razmer epidemije in pandemije Covid-19 primanjkuje sezonskih delavcev. V dvodnevni akciji, ki je potekala 23. in 24. aprila na šestih kmetijah v Savinjski dolini, je sodelovalo več kot 40 sodelavcev PLU in več kot 40 športnikov – sponzorirancev podjetja.

Med udeleženci dvodnevne delovne akcije je bilo tudi več kot 40 športnikov, predstavnikov iz Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, Nogometnega kluba Maribor, Košarkarskega kluba Zlatorog, Smučarske zveze Slovenije – biatlon in smučarski skakalci, Rokometne zveze Slovenije, Košarkarske zveze Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije.

Janez Oset, predsednik Hmeljarske zveze Slovenije, je izrazil navdušenje nad delovno akcijo pivovarjev in športnikov: “Vsako leto približno 800 tujih sezonskih delavcev pomaga pri pripravi hmeljišč za sezono. V letošnjem letu je bilo to zaradi izrednih razmer onemogočeno. V imenu vseh pridelovalcev hmelja izrekam iskreno zahvalo državi, poslovnim partnerjem in vsem prostovoljcem, ki nam priskočijo na pomoč v tej stiski. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi rešili letošnjo sezono slovenskega zelenega zlata, da bo ta še naprej razvajal pivce po vsem svetu.”

Hmeljarstvo je za Slovenijo pomembna gospodarska dejavnost. Čeprav s 1.500 hektari predstavlja zgolj blizu en odstotek svetovnih hmeljarskih površin (170.000 ha), je Slovenija s 121 velikimi hmeljarskimi družinskimi posestvi peta največja pridelovalka hmelja na svetu. Ta dejavnost v slovenskem bruto družbenem proizvodu iz kmetijstva predstavlja kar 17 odstotkov, pri čemer je od 95 do 99 odstotkov pridelanega hmelja vsako leto namenjeno izvozu. V 2018 so hmeljarji pridelali rekordnih 3078 ton hmelja; največ se ga izvozi v Nemčijo, Združeno kraljestvo, ZDA in Vietnam.

Slovenski hmelj lahko najdemo v vsakem dvanajstem vrčku piva na svetu, kar je rezultat izjemne tradicije in kakovosti hmeljarstva pri nas. Hmeljarske kmetije v povprečju obsegajo 13,7 hektara in so primerljive z evropskimi. Začetki sodobnega hmeljarstva v Savinjski dolini segajo v drugo polovico 19. stoletja. Leta 1971 je bila vzgojena prva domača sorta hmelja, do danes so jih vzgojili že 18. Slovenski hmelj ima od 2017 tudi zaščiteno geografsko oznako. Skoraj tri četrtine hmeljskih nasadov je v Savinjski dolini. Najbolj razširjene sorte so savinjski golding, aurora in bobek. Tako kot hmeljarstvo ima tudi pivovarstvo dolgoletno tradicijo v Sloveniji, saj prvi ohranjeni dokumenti o varjenju piva pri nas segajo v 13. stoletje.

POVEJ NAPREJ

Ta spletna stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Sprejmi in nadaljuj